Prerojena Pocestnica!

16.8.2012

Chalon-sur-Saône –  Gradec – Maribor

Pocestnica je bila na dolgem pohodu, prepešačila je Chalon-sur-Saône v Franciji, prištopala do avstrijskega Gradca in, čisto na koncu, naredila še častni krog po mariborskem Lentu.

Statistika: 24 dni festivalske vročice; par tisoč prevoženih km; 3 premiere in 20. vodenih ogledov po galeriji; cirka 1000 obiskovalcev – menda navdušenih; 3 neprespane noči na osebo in 1 razbita glava …

Chalon

Sicer mirno, majhno francosko mesto se spremeni v največje prizorišče uličnega gledališča v Evropi in začne pokati po šivih. Povsod plakati, na vsakem vogalu predstave, nastopi, glasba, vsi so na ulici in vse je na ulici, na cesti, takorekoč, seveda, tudi Pocestnica. Ljudova ekipa dela ‘od zore do mraka od mraka do dne’ v desetdnevni simbiozi  - pravi fraternité! – z umetniškim kolektivom Alteréaliste – pripravljamo, sestavljamo, postavljamo ‘ready-made’ galerijo na prostem – in preživimo!

Gradec

Celodnevna vožnja iz Francije s pet urnim postankom v Ljubljani, ne, ni časa za spanje, šibamo naprej in spet novo mesto, novi ljudje, nov festival, vse gre od začetka, ampak bolj veteransko – začenja se La Strada, publiki je ideja všeč, prebivalcem graškega becirka Gris pa tudi. Neka gospa nas, na primer, povabi v svojo dnevno sobo, in ko se štiridesetim ljudem končno uspe stisniti noter, se iz skupine iztrga majhna deklica in na klavir suvereno odigra kratko skladbo – ta in še nekaj fenomenalnih, nepredvidenih obratov, kombinacij in poetičnih momentov, ki se lahko zgodijo le, če delaš na ulici in z ulico …

Maribor

Na Lentu, v sodelovanju z EPK 2012, okrepljeni z lokalno ekipo in nekoliko spočiti, začnemo na novo:  publika se prepusti energični vodički, ki galerijo zaključi na bregu Drave, z »Dravoramo« – imitacijo dravskega nabrežja v razmerju 1 proti 1, ki so ga posebej za otvoritev galerije postavili točno na mesto, kjer se dejansko nahaja …

In potem – Veliki finale: Graz in Maribor z avtobusno vožnjo povežemo v enotno galerijo, za celodnevni vodeni ogled najprej ugrabimo graško publiko, vsi prepevajo Yellow submarine, medtem ko 40-letni rumeni avtobus z odprtimi okni drvi po avtocesti, ustavimo se na bencinski, ki je kot podružnica obeh galerij prav tako polna odštekanih umetnin… Naslednji dan ponovimo Pocestnico v obratni smeri in ravno še ujamemo zaključni žur na La Stradi, kjer ob »custom made« prenosnem ozvočenju – do prve resne pritožbe – plešemo po graških ulicah …